Zbornik-3-Povijesni i suvremeni aspekti migracija.indb

Tako kot druge države v Srednji in Vzhodni Evropi je tudi Jugoslavija ločevala med „domačim“, konstitutivnim delom prebivalstva, in „tujim“, ki je v naporih po izgradnji nacije predstavljal moteč ele- ment in si ga je država zato prizadevala odpraviti. [...] Prvič, medtem ko so hrvaški in slovenski politiki opozarjali na težave manjšine v Julijski krajini, je bilo srbski vla- dajoči eliti to vprašanje tuje, saj je svojo interesno sfero postavljala na Balkan in v Podonavje in ne v Jadransko morje (Čermelj 1955, 194; Tchoukarine 2011, 40). [...] Proces Posebnega sodišča za zaščito države, ki je postal kasneje znan kot „prvi tržaški proces“, je v veliki meri zatrl antifašistično gibanje v Julijski krajini (proces v Pulju 1929 pa je nevtraliziral istrsko organizacijo) in pognal v beg še preostanek mlajših aktivistov (Kacin-Wohinz 2008, 169-174). [...] Da je komunističen, da je v Jugoslaviji prepovedan in da je treba z vso od- ločnostjo proti njemu nastopiti tudi v Argentini. [...] Ne le, da so se v jugoslovanski domovini zaradi skepse in predsodkov domačinov utegnili počutiti bolj tuje, kot so se v Argentini, mehanizmi nadzora so jih od domov v Julijski krajini odmaknili bolj, kot je ocean odtujil izse- ljene v Argentini.